Vabiva vas, da izmed spodaj navedenih dejavnosti izberete dejavnost. Ponujene dejavnosti so namenjene krajšanju dni, ki jih preživljate doma, z otokom.

TEMA: KULTURNA DEDIŠČINA – PISANICE

Albert Sič  – o tradiciji barvanja jajc piše že leta 1922 v knjižici Narodni okraski na pirhih in kožuhih, piše: »Jajce ima pri vseh Slovanih simboličen pomen stvarstva, novega življenja. Rdeča barva pomeni veselje in lepoto. Pisanje pirhov je bilo v navadi pri vseh Slovanih in sega v starodavne čase naših prednikov. Obdarovanje z rdečimi pisanimi jajci je bilo v navadi že pri Egipčanih in Perzijcijh«.

Etnolog Janez Bogataj navaja – Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre sicer za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, nismo poznali. Potem pa se je to postopoma razširilo in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan tudi povsod po Sloveniji.

Tradicija barvanja jajc je v Sloveniji zelo dolga in pestra. Vsem zelo znane so slovenske pisanke ali pisanice. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih na primer imenujejo pisánke, remenice ali remenke pa ponekod na Štajerskem in v Prekmurju. V Idriji jih na primer okrasijo tudi z idrijsko čipko, vrhniški pirhi pa so znani po posebnem načinu izdelave, in sicer prebadanju jajčne lupine. Ena najbolj znamenitih in prepoznavnih pa je zagotovo belokranjska pisanka, za izdelavo katere potrebujemo čebelji vosek, pisač in svečo, nad katero se topita rdeča in črna barva.

Navade, ki so povezane z velikonočnimi pirhi, lahko po etnologu Bogataju razdelimo v dve skupini:

  1. Barvanje in okraševanje – Ljudje za okraševanje pirhov uporabljajo raznorazne materiale, najbolj klasično pa je barvanje. Sledita mu tehnika praskanja in tehnika z voskom.
  2. Dejavnosti s pirhi:
  3. a) Uživanje pirhov in pripravljanje jedi iz njih, na primer jajčne omake.
    b) Igre, ki jih izvajajo ljudje, zlasti otroci in mladina. Gre za aktivnost, ki je  zadnje časa vedno bolj živa. Poznamo na primer sekanje pirhov, ko se vanje meče kovance, ali kotaljenje pirhov po neki klančini.
    c) Obdarovanje. Pirh oziroma velikonočno jajce je tudi dar. Z njimi se ljudje medsebojno obdarujejo.

Pogovarjajte se z otrokom o pisanicah. Oglejte si preko računalnika različne pisanice.

Z otrokom se  igrajte igre:

  1. Valjanje ali trkljanje pirhov:

Na čok ali klado naslonijo desko, pod njo pa nastavijo jajce. Nato po strmini spustijo pirhe. Če spuščeni pirh zadene nastavljeni pirh, vzame lastnik pirha obe jajci.

  1. Tolčenje pirhov:

Pri tej igri je pomembno samo, ali se bodo jajca trkala z vrhovi ali z okroglim delom jajca. Vrh pirha torej zadene ob vrh ali okrogli del jajca. Komur se pirh ob tolčenju razbije, ga izgubi.

  1. Nošenje pirha:

Označite START in CILJ. Oseba se postavi na start in na veliki žlici ima v roki trdo kuhano jajce. Jajce na žlici poskuša prenesti, ne da bi jajce padlo.

– Otrok naj nariše, na papir jajce in ga nato okrasi ( pobarva, polepi ). Jajce lahko tudi izstriže.

– Poiščite pobavanko jajca ali zajčka.

– Preberite otroku pravljico – ZAJČKI NA DELU ( Z. Obal ) – Pravljica je objavljena na spletni strani

skupine pod rubriko dejavnosti.

– Pobarvajte jajčka – naravno – kuhajte jajca s čebulnimi lupinami.

– Prepevajte  z otrokom pesmico:

Zajček dolgoušček ( J. Bitenc )

Zajček dolgoušček, bel imaš kožušček,
hitre tačke, ostre zobke, dolge brke, repek siv.

S kravico stanuješ, v hlevu poskakuješ,
repo glodaš in korenje, deteljico in krompir.

Vsakemu uideš, k meni vselej prideš,
s smrčkom vohaš, prst poližeš, potlej pa vesel zbežiš.