PRAVIČNOST

Vsak od nas ima pravice in si želi, da se te pravice spoštujejo. Pravičnost pomeni omogočati vsakemu posamezniku občutek varnosti, zaščite in svobode, da je lahko to, kar je.

 Pravičnost zagotavljamo tako, da:

  • Spoštujemo pravila, ki smo jih skupaj oblikovali: Igramo se skupinske igre, ki temeljijo na določenih pravilih, otrokom damo možnost razumeti pravila – npr. kdo je na vrsti, kako delimo z drugimi. Skupaj oblikujemo pravila za nove igre. Ob sooblikovanju pravil ugotavljamo čemu služijo in kaj bi se zgodilo, če jih npr. v prometu zanemarimo.
  • Otrokom beremo, pripovedujemo zgodbe o življenju ljudi, otrok in živali, o socialnih razmerah, problemih, ki jih doživljajo, njihovih pravicah in možnostih za življenje. Na osnovi zgodb razvijamo otrokom predstavo o življenju drugih in čut za  pravičnost. Prebiramo  literarne vsebine z ustrezno tematiko – basni, pri pravljici Mojca Pokrajculja otroci ustvarjajo drugačen, bolj pravičen zaključek zgodbe).
  • Otrokom moramo dati priložnosti, da govorijo o počutju, o stvareh, ki jim niso všeč, kako bi jih spremenili, kaj bi lahko naredili za drugega, kako bi rešili probleme, ki jih zaznavajo. Otroci sodelujejo v pogovorih o političnih in etičnih vprašanjih – krivice in konflikti v svetu- vojna nasilje, lakota. Pri gibalnih igrah iščemo načine, kako cela skupina uporablja le nekaj rekvizitov – npr. nas je 12, a imamo 2 žogi.
  • Spoštujemo mnenje vsakega posameznika pri sprejemanju odločitev.
  • Otroci imajo možnost pridobivati vse bolj kompleksne socialne veščine – vzpostavljanje stika z drugimi, upoštevanje potreb drugih. S tem otroci spoznavajo krivice, postajajo občutljivi za počutje in pravice drugih ter spoznavajo, da lahko spreminjajo svet in okolje v katerem živijo.